Pes med sprehodom dvigne nogo ali počepne, urin pa je nenadoma rožnat, rdeč ali so v njem vidne kapljice krvi. Prva reakcija je pogosto strah – in vprašanje, ali je treba takoj k veterinarju.
Kri v urinu pri psu je znak, da nekje v sečilih ali spolovilih prihaja do krvavitve oziroma draženja.
Vzrok je lahko razmeroma pogost in dobro obvladljiv, na primer vnetje mehurja. Lahko pa gre tudi za sečne kamne, bolezen prostate, poškodbo, motnjo strjevanja ali drugo težavo.
Najpomembnejše vprašanje je, ali pes še vedno normalno urinira?
Je vsaka rdeča barva urina res kri?
Ne vedno, vendar tega doma ni mogoče zanesljivo presoditi samo po barvi.
Pri pravi hematuriji (krvi v urinu) so v urinu prisotne rdeče krvne celice. Urin je lahko jasno rdeč, le rahlo rožnat ali pa kri s prostim očesom sploh ni vidna in jo pokaže šele analiza urina.
Pomembno je tudi, da količina vidne krvi ne pove nujno, kako resna je težava. Majhna količina krvi je lahko zelo opazna, medtem ko nekatere pomembne bolezni povzročijo le diskretno spremembo barve.
Od kod lahko kri sploh prihaja?
Krvavitev lahko izvira iz različnih delov sečil:
- ledvic,
- sečevodov,
- mehurja,
- sečnice.
Pri samcih je lahko povezana tudi s prostato ali drugimi deli spolovil. Prav zato iz samega videza urina običajno ne moremo ugotoviti, kje je težava.
Kateri vzroki so najpogostejši?
Med pogostejšimi so vnetje mehurja, sečni kamni in druga draženja spodnjih sečil.
Pri vnetju pes pogosto urinira večkrat in po malo, lahko se napenja ali kaže nelagodje. Podobne znake pa lahko povzročijo tudi kamni.
Pri samcih, predvsem nekastriranih, je pomembna še prostata. Pri starejšem psu in pri težavah, ki se vztrajno vračajo, pa je treba razmišljati tudi o strukturnih spremembah ali tumorjih.
Kri se lahko pojavi tudi po poškodbi, pri nekaterih boleznih ledvic ali pri motnjah strjevanja krvi. Gre torej za simptom z zelo različnimi možnimi vzroki – zato zdravljenje »na pamet« ni dobra rešitev.
Zakaj je pomembno opazovati način uriniranja?
Ker je to ena najpomembnejših informacij za presojo nujnosti.
Pes z vnetim mehurjem lahko pogosto prosi ven, vendar vseeno izloča urin.
Bolj zaskrbljujoče je, če se vedno znova postavlja v položaj za uriniranje, se napenja, izloči pa samo nekaj kapljic ali nič.
Tak vzorec lahko pomeni, da je pretok urina delno ali popolnoma oviran. Popolna zapora sečil je urgentno stanje.
Zato ob krvavem urinu ne štejemo samo, kolikokrat je pes uriniral. Opazujemo tudi, ali ima normalen curek.
Kaj če je pes sicer videti povsem zdrav?
Tudi takrat krvi v urinu ni smiselno več dni ignorirati.
Če pes normalno urinira, je živahen, nima bolečin in kri opazimo prvič, položaj ni nujno enak kot pri psu, ki se napenja in ne more urinirati.
Pregled pa je vseeno smiseln. Vzroka po videzu urina ne moremo zanesljivo določiti, nekatere bolezni pa imajo na začetku zelo podobne znake.
Kdaj moramo ukrepati takoj?
Posebej hitro ukrepamo, če pes:
- se napenja, vendar ne more normalno urinirati,
- izloča le kapljice,
- kaže izrazito bolečino,
- bruha ali postaja zelo slaboten,
- ima blede dlesni,
- krvavi tudi drugje,
- je imel večjo poškodbo,
- bi lahko zaužil strup za glodavce.
V teh primerih krvav urin ni samo diagnostično vprašanje, ampak lahko spremlja stanje, ki zahteva hitro zdravljenje.
Kaj bo želel vedeti veterinar?
Veliko pove že dober opis. Koristno je vedeti:
- kdaj ste kri prvič opazili,
- kako pogosto pes urinira,
- ali urinira normalne količine,
- ali se napenja,
- ali ga uriniranje boli,
- ali več pije,
- ali je imel poškodbo,
- ali jemlje zdravila,
- ali obstaja možnost zaužitja strupa.
Veterinar pogosto začne s kliničnim pregledom in analizo urina.
Glede na ugotovitve so lahko potrebni še urinokultura, krvne preiskave, ultrazvok, rentgen ali druge usmerjene preiskave.
Namen diagnostike ni samo potrditi, da je v urinu kri. Pomembneje je ugotoviti, zakaj je tam.
Kaj lahko naredimo do pregleda?
Najkoristnejše je dobro opazovanje.
Če lahko, si zapomnite ali zapišite barvo urina, pogostost uriniranja in količino. Fotografija urina ali kratek video nenavadnega napenjanja je lahko veterinarju v pomoč.
Svež vzorec urina je v nekaterih primerih koristen, vendar zaradi zbiranja vzorca ne odlašamo pregleda.
Psu ne dajemo človeških protibolečinskih zdravil ali ostankov antibiotikov od prejšnjega zdravljenja.
Kri je znak, ne odgovor
Krvav urin lahko spremlja povsem različne bolezni.
Pri enem psu bo vzrok vnetje mehurja. Pri drugem kamen, prostata ali poškodba. Pri tretjem bo potrebna širša diagnostika.
Zato nam barva urina pove, da moramo biti pozorni – ne pove pa še, kaj je narobe.
Najpomembnejše vprašanje, ki si ga lahko skrbnik zastavi takoj, je zelo preprosto: Ali moj pes še vedno normalno urinira?
Če je odgovor ne, ne čakamo. Če je odgovor da, pa je kri v urinu še vedno dober razlog, da ugotovimo, od kod prihaja in zakaj se je pojavila.
Vsebina je namenjena informiranju skrbnikov in ne nadomešča veterinarskega pregleda ali individualnega načrta zdravljenja.
