Dlaka na kavču, preprogi in oblačilih je za večino skrbnikov psov nekaj povsem običajnega. Nekateri psi izgubljajo dlako skoraj vse leto, pri drugih je menjava izrazitejša spomladi in jeseni, pri tretjih pa zaradi vrste dlake komaj opazimo, da se kožuh sploh obnavlja.
Zato večja količina dlake na krtači še ne pomeni, da je s psom kaj narobe.
Precej drugače pa je, če med krtačenjem opazimo, da je dlaka na določenem mestu postala redkejša, da nastaja golo področje, da se pes ob tem intenzivno praska ali da se je spremenila tudi koža. Prav tako je vredno več pozornosti, če dlaka počasi izginja simetrično na obeh straneh telesa, če ne raste več tako kot prej ali če težavo spremljajo spremembe žeje, apetita, telesne teže ali vedenja.
Pri izpadanju dlake zato ni najpomembnejše vprašanje koliko dlake je odpadlo, temveč predvsem kakšen vzorec je nastal in kaj se s psom dogaja poleg tega.
Menjava dlake in alopecija nista ista stvar
Zdrava dlaka se ves čas obnavlja. Posamezne dlake prehajajo skozi faze rasti, mirovanja in izpadanja, na dinamiko pa vplivajo genetika, vrsta kožuha, letni čas, svetloba, okolje, starost in zdravstveno stanje psa.
Če pes izgublja več dlake, vendar kožuh ostaja enakomerno poraščen, koža je zdrava in ne nastajajo gola območja, je lahko razlog preprosto intenzivnejša menjava dlake pri psu.
Alopecija pomeni nekaj drugega. Gre za delno ali popolno pomanjkanje dlake tam, kjer bi morala biti prisotna. Lahko nastane zato, ker je motena rast dlake, ker je poškodovan dlačni mešiček ali sama dlaka, lahko pa si jo pes zaradi srbenja, lizanja in grizenja odstranjuje praktično sam.
To razlikovanje je pomembno, ker dve dnevni sobi, polni pasje dlake, še ne pomenita dveh bolnih psov, medtem ko lahko majhno, jasno omejeno golo mesto zahteva precej več pozornosti.
Prvo vprašanje: ali psa srbi?
Praskanje zelo spremeni smer razmišljanja.
Če pes intenzivno praska, liže ali grize mesto, kjer dlaka izginja, obstaja velika možnost, da dlaka ni preprosto prenehala rasti. Pes jo lahko mehansko poškoduje ali odstrani zaradi srbenja, pod njim pa moramo iskati razlog za takšno vedenje.
Med možnimi vzroki so zunanji zajedavci, alergijske bolezni ter bakterijske ali kvasovkaste okužbe kože. Pri nekaterih psih se te težave med seboj tudi povezujejo. Alergija lahko sproži srbenje, praskanje poškoduje kožno pregrado, na poškodovani koži pa se nato razvije sekundarna okužba, zaradi katere je srbenje še hujše.
Zato je pri psu, ki se praska in mu hkrati izpada dlaka, srbenje eden prvih podatkov, ki jih mora veterinar poznati.
Če pes izgublja dlako, vendar se skoraj ne praska in koža ni izrazito vneta, začne diagnostična pot pogosto potekati nekoliko drugače.
Tudi oblika in razporeditev golih mest nekaj povesta
Eno samo golo mesto na boku ni enako postopnemu redčenju dlake na obeh straneh trupa.
Veterinar zato ne gleda le kože od blizu, ampak tudi psa kot celoto: kje se je težava začela, ali so spremembe posamezne ali številne, ali so približno simetrične in ali je dlaka izpadla iz mešička ali pa je polomljena.
Tak vzorec lahko precej zoži nabor možnih vzrokov, vendar sam po sebi običajno še ne postavi diagnoze.
Skoraj okroglo področje brez dlake na primer hitro sproži sum na glivično okužbo- dermatofitozo. Dermatofitoza oziroma ringworm res lahko povzroča področja izgubo dlake, luščenje, kraste in pordelost, vendar lahko zelo podobno izgledajo tudi druge bolezni kože.
Zato okrogla gola mesta pri psu – so lahko glivice? niso diagnoza na pogled. Dermatofitozo je pomembno potrditi tudi zato, ker se lahko dermatofiti širijo med živalmi in v določenih okoliščinah tudi na ljudi.
Ko dlaka izginja skoraj zrcalno
Posebej zanimiv je drugačen scenarij: pes se skoraj ne praska, koža na prvi pogled ni močno vneta, dlaka pa počasi postaja vse redkejša na podobnih mestih na levi in desni strani telesa.
Takšno simetrično izpadanje dlake brez srbenja lahko veterinarja usmeri tudi k boleznim, ki se ne začnejo v koži.
Med možnimi razlogi sta na primer zmanjšano delovanje ščitnice-hipotiroidizem in Cushingov sindrom. Pri hipotiroidizmu se lahko poleg počasnejše ponovne rasti in simetričnega redčenja dlake pojavijo še spremembe telesne teže, aktivnosti in druge težave. Pri Cushingovem sindromu so lahko poleg kožnih sprememb prisotni večja žeja, pogostejše uriniranje, povečan apetit, sopihanje, izgubljanje mišične mase in sprememba oblike trebuha.
Pomembno je, da simetrične alopecije ne spremenimo v domači hormonski test. Videz kožuha je samo namig. Hormonsko bolezen lahko potrdimo šele z ustrezno klinično in laboratorijsko diagnostiko.
Ko nam več pove koža kot sama dlaka
Včasih golo mesto sploh ni najpomembnejša sprememba.
Če se koža hkrati lušči, je mastna, pordela, prekrita s krastami ali začne neprijetno dišati, moramo razmišljati tudi o vnetju oziroma okužbi. Bakterije in kvasovke lahko povzročajo srbenje in izpadanje dlake, vendar so pogosto samo del širše zgodbe.
Pes ima lahko na primer osnovno alergijsko bolezen, zaradi katere se dalj časa praska. Kožna pregrada se poškoduje, na njej se čezmerno razmnožijo mikroorganizmi, neprijeten vonj in srbenje pa postaneta še izrazitejša.
Prav zato pri kombinaciji izpadanja dlake, prhljaja in neprijetnega vonja kože ni dovolj vprašati samo, s čim bomo okužbo zdravili. Enako pomembno je ugotoviti, zakaj je sploh nastala, saj se sicer lahko težava po uspešnem zdravljenju vedno znova vrača.
Kaj pa bolhe, pršice in drugi zajedavci?
Pri izgubi dlake so zunanji zajedavci med prvimi stvarmi, ki jih je smiselno preveriti, zlasti kadar psa tudi srbi.
Bolhe lahko povzročijo močno praskanje in izgubo dlake predvsem pri psih, ki so preobčutljivi na bolšjo slino. Pri nekaterih vrstah pršic pa lahko nastajajo lokalizirana ali bolj razširjena področja alopecije in druge kožne spremembe.
Pri tem ponovno velja pravilo, ki se pri dermatologiji pogosto ponavlja: kar vidimo na površini, še ne pove nujno, kaj je vzrok pod njo.
Zato se izpadanje dlake zaradi zunanjih zajedavcev ne ocenjuje samo po tem, ali smo doma v kožuhu opazili žuželko. Veterinar lahko glede na klinično sliko uporabi glavnik, kožni ostružek, pregled dlake in druge preiskave.
Ali pes samo potrebuje vitamine?
Ko začne kožuh izgubljati nekdanji lesk ali se dlaka redči, so vitamini, olja in različni dodatki zelo privlačna prva rešitev.
Prehrana je za zdravo kožo in rast dlake seveda pomembna. Lasni mešički potrebujejo ustrezno preskrbo z beljakovinami, maščobnimi kislinami, minerali in drugimi hranili, zato lahko resna prehranska neravnovesja vplivajo na kakovost kožuha.
Toda pri psu, ki dobiva popolno in uravnoteženo hrano, ni upravičeno vsakega izpadanja dlake avtomatično razlagati s pomanjkanjem vitaminov.
Če je razlog bolšja alergija, glivična okužba, bakterijsko vnetje ali hormonska bolezen, dodatek za lepšo dlako osnovnega vzroka ne bo odpravil. Nekritično dodajanje več različnih pripravkov pa tudi ni nujno neškodljivo, saj lahko s pretiranimi količinami posameznih hranil porušimo prehransko ravnovesje.
Zato je pri vprašanju ali lahko hrana ali prehranski dodatki ustavijo izpadanje dlake najboljši prvi korak ugotoviti, kaj želimo s spremembo prehrane sploh zdraviti.
Kdaj lahko še nekoliko opazujemo in kdaj ne?
Če pes v obdobju menjave dlake nekoliko močneje pušča dlako, kožuh pa ostaja enakomeren, koža je zdrava, pes se ne praska in se sicer počuti normalno, samo povečana količina dlake še ni razlog za preplah.
Precej drugače je, kadar se pojavijo dejanska gola mesta, hitro napredovanje sprememb, močno srbenje, boleča, potemnela ali pordela koža, rane oziroma izcedek, neprijeten vonj ali izrazito simetrično redčenje dlake. Dodaten razlog za pregled so spremembe, ki očitno presegajo kožo, na primer nenavadna žeja, spremembe apetita, telesne teže, aktivnosti ali vedenja.
Takrat vprašanje ni več, kateri šampon ali dodatek kupiti, ampak kdaj zaradi izpadanja dlake k veterinarju in katere preiskave lahko pričakujemo.
Veterinar začne z zgodbo psa in pregledom. Zanima ga, kako dolgo težava traja, kje se je začela, ali psa srbi, kako hitro napreduje, ali imajo podobne spremembe tudi druge živali ali ljudje ter ali so prisotni še drugi zdravstveni znaki.
Glede na ugotovitve lahko sledijo pregled dlake, kožni ostružki, iskanje zunanjih zajedavcev, citologija, preiskave na glivice, krvne in urinske preiskave, hormonski testi ali v izbranih primerih biopsija kože.
Pri izpadanju dlake je vzorec pogosto pomembnejši od količine
Dlaka ima svoj normalen življenjski cikel in pes jo mora izgubljati, da jo lahko nadomešča z novo. Zato vsak šop dlake na tleh ni bolezenski znak.
Ko pa se kožuh začne spreminjati, je koristno pogledati nekoliko širše. Ali nastajajo prava gola mesta? Ali psa srbi? Je sprememba samo na enem predelu ali je simetrična? Je koža zdrava ali rdeča, mastna in luskasta? Se je poleg kožuha spremenilo še kaj drugega?
Prav kombinacija teh informacij je pogosto veliko bolj uporabna kot sama količina izpadle dlake.
Dva psa imata lahko na prvi pogled skoraj enako golo mesto, vendar je pri enem vzrok zajedavec, pri drugem glivična okužba, pri tretjem pa bolezen, ki sploh ni omejena samo na kožo.
Zato pri izpadanju dlake ni univerzalnega zdravila za vse pse. Najkrajša pot do zdravega kožuha se praviloma začne tako, da najprej ugotovimo, zakaj je dlaka sploh začela izginjati.
